A Longitudinal Study on Continuities and Shifts in Community Interpreting Services in Türkiye: The Case of The Refugees Association (Mülteciler Derneği)

Abstract

This study examines continuities and changes in community interpreting practices in Türkiye, one of the world’s largest refugee-hosting countries, through a longitudinal ethnographic approach. Drawing on fieldwork from 2017 to 2018, and a revisit in 2024 to Mülteciler Derneği [Refugees Association] in Istanbul’s Sultanbeyli district, it examines how community interpreters of Syrian origin negotiate changing institutional settings, shifting migration policies and rising negative public sentiment. Using one-on-one interviews, focus group interviews, and discourse analysis, the research investigates interpreters’ emotional labour, coping strategies, and professional identity formation in a politically charged environment. Informed by reflexive ethnography and intersectionality, it highlights how interpreters’ experiences are shaped by multiple social determinants, including gender, disability and migration status. The findings reveal both structural continuities, such as centralized interpreter coordination, and new challenges, including workforce reduction and emotional strain. By situating interpreting within its broader sociopolitical context, the study offers a temporally grounded understanding of interpreter agency and resilience in humanitarian work.

Študija z longitudinalnim etnografskim pristopom proučuje kontinuiteto in spremembe v skupnostnem tolmačenju v Turčiji, eni od držav, ki gosti največ beguncev. Na podlagi terenske raziskave, izvedene v združenju za begunce Mülteciler Derneği, ki se nahaja v istanbulski četrti Sunltanbeyli, med letoma 2017 in 2018, ter na osnovi ponovnega obiska iz leta 2024 se študija posveča vprašanju, kako skupnostni tolmači sirijskega porekla doživljajo spreminjajoča se institucionalna okolja, spreminjajoče se migracijske politike in naraščajoče negativno razpoloženje javnosti. Z intervjuji, fokusnimi skupinami in diskurzno analizo preučujem čustveno obremenitev tolmačev, strategije spoprijemanja s težavami ter oblikovanje profesionalne identitete v politično obremenjenem okolju. Na podlagi refleksivne etnografije in intersekcionalnosti v prispevku osvetljujem, kako izkušnje tolmačev oblikujejo številne družbene determinante, med katerimi so spol, invalidnost in status migranta. Rezultati kažejo na to, da se je ohranila strukturna kontinuiteta kot v primeru centralizirane koordinacije, obenem pa so se pojavili novi izzivi, vključno z zmanjšanjem delovne sile in čustveno obremenjenostjo. Z umestitvijo tolmačenja v širši družbenopolitični kontekst študija ponuja časovno utemeljeno razumevanje delovalnosti in odpornosti tolmačev pri humanitarnem delu.